Titanov dioksid, narobe tolmačen aditiv – gre bolj za tveganje kot nevarnost

MSDS-europe – Titanov dioksid

Ključna dejstva o titanov dioksidu

Titanov dioksid (znan tudi kot titanov (IV) oksid, kemijski simbol TiO2) je bel, fin prašek, ki se najde v naravi kot rutil ali mineral anastas.

Največ se uporablja v proizvodnji barv in lakov, papirja in plastike, ki skupaj predstavljajo okoli 80 % svetovne porabe titanovega dioksida. Druga področja uporabe so v kombinaciji s pigmenti za tiskalne kartuše, gumo, kozmetiko in živila, ta zajemajo okoli 8 % porabe. Preostali delež se nanaša na proizvodnjo tehnično čistega titana, stekla in steklene keramike, električne keramike, kovinskih filmov, katalizatorjev, električnih prevodnikov in kemijskih polizdelkov.

Titanov dioksid je priljubljena barvna sestavina, ki se nahaja v okoli 2/3 vseh komercialnih barvil. Glede na raziskavo leta 2018 je skupna vrednost titanovega oksida v komercialno razpoložljivih barvah, ki vsebujejo titanov oksid, 13,2 mrd. ameriških dolarjev.

V kozmetiki se uporablja v majhnih količinah kot zgoščevalna in motna pomožna snov in v večjih količinah kot fizično sončno varovalno sredstvo, saj titanov dioksid filtrira škodljive UV žarke.

Na podlagi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 je bil titanov dioksid avtoriziran kot živilski dodatek pod kodo E171 20. januarja 2019. Vloga E171 je intenzivnejša barva in s tem boljša vizualna privlačnost živila.

Raziskava leta 2016 o varnosti hrane pa je pokazala na možnost škodljivih vplivov titanovega dioksida na zdravje v primeru uživanja. Analize so pokazale, da so serije živilskega TiO₂ sestavljene iz povprečno 50 % delčkov, ki so v premeru manjši od 100 mikrometrov, in vsebujejo vedno delček nano velikosti, ki je neizogiben stranski produkt proizvodnje.

Študije niso v celoti izključile možnost škodljivih vplivov na gene ali mutagenost. EFSA (Evropska agencija za varnost hrane) je po pregledu tisočih študij v zadnjih letih sklenila, da je titanov dioksid neprimeren za rabo v živilih kot aditiv. Evropska komisija in države članice so na podlagi študije EFSA sklenile strožje predpise za uporabo titanovega dioksida v živilski industriji.

Pri trenutni Uredbi CLP ni obvezne označbe nevarnosti za titanov dioksid. Zadnje objavljene študije pa kažejo, da bi vdihavanje prahu titanovega dioksida lahko povzročalo raka. Zato je Komisija izpeljala pospešen postopek za sprejem dodatka k Uredbi CLP (UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/217),  ki bo stopila v veljavo 1. oktobra 2021. Močan poudarek je na strožji klasifikaciji titanovega dioksida kot materiala, ki vsebuje nano delčke.

Odločitev glede titanovega dioksida predstavlja precedens za kemikalije s podobnimi škodljivimi lastnostmi, v igri pa je veliko. Le nekaj let nazaj je obstajala nevarnost, da bodo skrbi za javno zdravje in pravice delavcev – podkrepljene z znanostjo in zakonodajo – žrtvovane v korist preusmerjevalnih taktik s strani industrije, vključno s stroški, prekomernimi predpisi in prosto trgovino.

 

Kaj vsebuje uredba o titanovem dioksidu?

Kot prvo uvaja Uredba razlog za bolj strogo klasifikacijo: ker se lahko nastanek pljučnega raka poveže z vdihavanjem delčkov titanovega dioksida, je prav, da se ti delčki podrobneje raziščejo. Domneva se, da so poškodbe pljuč in posledični nastanek tumorjev posledica ostankov netopnih delčkov titanovega dioksida.

 

Priloga I Uredbe o novih zahtevah glede označevanja izdelkov, ki vsebujejo TiO2.

Tekoče mešanice, ki vsebujejo najmanj 1 % delčkov titanovega dioksida s premerom 10 ali manj, morajo biti označene z naslednjo izjavo:

EUH 211 – Pozor! Pri razprševanju lahko nastanejo nevarne vdihljive kapljice. Ne vdihavajte  razpršila ali meglic.

Oznaka na embalaži trdnih mešanic, ki vsebujejo 1 % ali več titanovega dioksida, morajo nositi naslednjo izjavo:

EUH 212 – Pozor! Pri uporabi lahko nastane nevaren vdihljiv prah. Prahu ne vdihavajte.

Dodatno morajo imeti oznake embalaž tekočih in trdnih mešanic, ki so namenjene  negospodinjski rabi in ki niso klasificirane kot nevarne, pač pa označene s stavkoma EUH211 ali EUH212 prav tako stavek EUH210.

 

Priloga III k Uredbi uvaja novo obvezno klasifikacijo nevarnosti TiO2 in pogoje za klasifikacijo.

Titanov dioksid (CAS št. 13463-67-7) se klasificira v razredu Kancerogenost, kategorija 2, skupaj s stavkom H351 – Sum za povzročanje raka (vdihavanje), če se nahaja v obliki prahu, ki vsebuje najmanj 1 % delčkov z aerodinamičnim premerom 10 μm ali manj.

ČE gre za mešanice, ki vsebujejo titanov dioksid, se klasifikacija Sum za povzročanje raka z vdihavanjem nanaša samo na mešanice v obliki praška, ki vsebujejo titanov dioksid v obliki delčkov velikosti najmanj 1 % in aerodinamičnega premera, ki ne presega 10 μm ali če gre za dodajanje takim delčkom.

Vseeno pa naj delavcev, ki delajo s praškom TiO2, ne zajame strah. Vsekakor lahko med proizvodnjo pride do izpostavljenosti prahu titanovega dioksida. Obstaja pa zakonodaja na nivoju EU in nacionalna zakonodaja, ki obravnava to izpostavljenost in skrbi za zaščito delavcev. Dodatno so poskusi na podganah, ki jih je navedla ECHA, vsebovali nerealno visoke nivoje titanovega dioksida, ki niso dovoljeni v proizvodnji. Z upoštevanjem standardov za varnost in zdravje na delovnem mestu v proizvodnji, se vpliv na zdravje zaposlenih minimizira.

Vodnik po klasifikaciji in označevanju titanovega dioksida 

 

Povezane koristne informacije

 

Priporočene storitve

 

Naša spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje dostopa do naših storitev in za nadzor nad obiskom spletne strani. Z uporabo te spletne strani se strinjate z uporabo piškotkov.
Za več informacij o naši politiki piškotkov kliknite tukaj.
OK